Živila, ki po mnenju strokovnjakov lahko pripomorejo k boljšemu razpoloženju

Čeprav zgolj s prehrano ne moremo pozdraviti depresije ali anksioznosti, vse več dokazov kaže, da lahko hrana vpliva na naše razpoloženje ter kot del zdravega življenjskega sloga podpira duševno blagostanje.

Hranila v hrani so nujna za tvorbo telesnih kemijskih snovi, zaradi katerih se dobro počutimo, med drugim tudi serotonina in dopamina, piše britanski BBC. Serotonin je nevrotransmitor in vpliva tudi na hormonsko delovanje, saj uravnava razpoloženje, pomaga pri spanju in vpliva celo na apetit. Dopamin pa je ključen za motivacijo in pozornost ter nam pomaga, da ostanemo dejavni ter ob tem občutimo ugodje.

Občutek zadovoljstva, ki ga doživite, ko opravite vse naloge s seznama, je deloma posledica navala dopamina. Nizka raven dopamina pa lahko zmanjša našo zbranost in zanimanje. Kot piše BBC, pa strokovnjaki izpostavljajo nekaj živil, ki spodbujajo tvorjenje serotonina in dopamina. Več kot 90 odstotkov namreč nastane v črevesju, zato to, kar jeste, lahko bistveno vpliva tudi na vaše razpoloženje.

Študije so pokazale, da imajo ljudje z depresijo in tisti, ki slabo spijo, pogosto nenavadno sestavo črevesnih mikrobov. Prehrana, ki spodbuja koristne črevesne bakterije, pa bi lahko izboljšala vaše razpoloženje.

Dober začetek je uživanje prebiotikov in probiotikov, ključno pa je raznoliko prehranjevanje z veliko zelenjave in vlaknin. Znanstveniki so tako med drugim ugotovili, da pre- in probiotiki lahko zmanjšujejo anksioznost in povečujejo občutek sreče.

Probiotiki so žive bakterije in kvasovke, ki jih najdemo v fermentiranih živilih in nekaterih mlečnih izdelkih:

• Kombuča
• Kislo zelje
• Kimči
• Jogurti, zlasti tisti, ki vsebujejo "žive" kulture
• Kefir

Prebiotike pa najdemo v kompleksnih ogljikovih hidratih, ki jih sami ne moremo prebaviti. Dobre črevesne bakterije pa jih imajo zelo rade:

• Oves
• Banane
• Stročnice, fižol in grah
• Jagodičevje

Sadje, zelenjava in polnozrnata živila

Uživanje prebiotikov in probiotikov je dober začetek, piše BBC, vendar je ključnega pomena tudi raznolika prehrana z veliko zelenjave in vlaknin.

Kompleksni ogljikovi hidrati opravijo veliko dela pri ohranjanju dobrega počutja, saj v telo sproščajo glukozo, ki nam zagotavlja enakomeren dotok energije, hkrati pa povečujejo raven serotonina. Najdemo jih v sadju, zelenjavi, polnozrnatem kruhu, rjavem rižu, polnozrnatih testeninah, fižolu, stročnicah in ovsu.

Jajca in drugi viri vitamina B

Pomanjkanje vitamina B lahko vodi do zmanjšane tvorbe "hormonov sreče", slabšega delovanja možganov ter utrujenosti. Jajca so bogata z vitamini skupine B, poleg tega pa vsebujejo zdrave maščobe in beljakovine.

Če niste ljubitelj jajc, pa lahko posežete tudi po drugih virih vitamina B, kot so polnozrnata živila, rdeče meso, mlečni izdelki, fižol, banane, zelena zelenjava in rdeča pesa.

Pri starejših je pomembno tudi zadostno uživanje folata (vitamin B9), saj lahko pomanjkanje poveča verjetnost občutkov depresije. Folat najdemo v zeleni zelenjavi, agrumih, jetrih, fižolu in obogatenih živilih.